ERIKOVO SREČANJE S STRAHOM
Nekega zimskega vikenda kmalu po praznovanju novega leta, sta se Aleš in najin starejši sin Erik odpravila na tabor VIKEND FOTROV IN MULCEV. Ne samo, da je bil ta vikend prelomnica v njunem odnosu, bila je tudi neprecenljiva življenjska izkušnja ravno za našega vikinga Erika.
Med vsemi norčijami in fantovskimi igrami je bil en dan namenjen tudi uživanju v zimskih vragolijah na snegu. Očetje so pobrali sanke in svoje nadebudneže ter odkorakali do prvega hriba. In to ne najmanjšega, kot se za hrabre miške spodobi 🙂
Ni trajalo dolgo, ko se je Erik zatekel proti hribu in začel plezati na najvišjo strmino. Hrib je bil tako strm, da je bilo treba pošteno “gristi v kolena” in se za 6.letnika kar pošteno potruditi, predno je prispel na vrh.
” Če je želja dovolj velika, se da pregristi še čez tako velik hrib”
To je način razmišljanja, ki je otrokom zelo samoumeven in nam tudi vsak dan sproti dokazujejo, s tem ko kar ne nehajo in ne nehajo s poskusi, da zadovoljijo svoje želje.
Glavni cilj, ki ga je gnal je bil seveda adrenalinsko obarvan.
Spust po najvišji strmini, z največjo možno hitrostjo …..WOOOHOOOO… kaj lepšega za energijsko polnega fantiča. “Juhuhu kok sem visoko”… si je rekel… in hkrati dobil cmok v grlu, ko je pomislil, da se bo treba po njem še spustiti.
Nadaljevanje tega “ZAKLADA DOBREGA TRENUTKA” je zelo lepo zapisal njegov oče Aleš:
“Po nekaj trenutkih obotavljanja in ogledovanja proge pred seboj si zbral pogum in se tudi spustil. Po nekaj metrih si dojel, da letiš po strmini veliko, velikooo prehitro in ko sem te gledal se je v meni pojavilo čustvo nemoči saj ti nisem mogel pomagat, bilo me je strah!
Tvoj odziv, kako rešiti nastalo situacijo je bil izjemen. Ko si videl, da je potrebna akcija in ko si dojel, da se lahko rešiš samo ti…si se pogumno vrgel iz sank ( pri zelooo veliki hitrosti !!!!) …. se skotalil po pobočju in se na ta način rešil.
V očeh sem ti videl prvinski strah in hkrati pogum, moč in odločenost!
Stranska posledica je bil močen udarec v oko in hvala bogu samo velika oteklina……ampak glavno je, da si se še pravi čas rešil morebitno hujših posledic.
Pri vsej doživeti zgodbi je resnično pomembno tvoje soočenje s strahom in tvoja rešitev. VEM, da boš v življenju mnogokrat v podobnih situacijah z izzivi, problemi, strahovi…vendar s tem kar si doživel na tej strmini, na teh sankah in kako si se rešil…..ti lahko zgotovim, da boš na podoben način reševal izzive, ki ti jih prinaša življenje. VERJAMEM VATE in vem, da si izjemen borec! “
Biti BOREC, ne glede na to pred kakšnim izzivom smo se znašli, imeti dovolj poguma, da splezamo v neznano, se povzpeti na vrh, čeprav to od nas terja ogromno energije in moči, se soočiti z lastnimi strahovi, pogoltniti cmok v grlu in se ne glede na vse podati na neznano strmino življenja, na poti ostati prožen, prilagodljiv in še pravi čas odreagirati, odskočiti in spremeniti tok naših dejanj, če je le-to potrebno ——to je prirojena vrlina, ki jo nosi VSAK izmed nas s seboj že iz otroštva.
Da, mogoče je trenutno globoko zakopana, skrita in nevidna očem… a če je ŽELJA DOVOLJ VELIKA, SE DA PREGRISTI do nje.
STRAH je lahko velik zaviralec našega življenja in nam preprečuje, da se premaknemo naprej.
Vendar pa je strah lahko tudi naš učitelj in vodnik. Nas usmerja v točno tisto smer kamor potrebujemo trenutno zaviti. Ampak samo, če smo se z njim pripravljeni soočiti, raziskati kaj je v ozadju in ugotoviti kaj je na drugi strani.
Zamisli si kaj vse bi počel/a, česa vse bi se lotil/a, če strah ne bi bil več tvoj problem?Raziskuj in ugotavljaj z vprašanji :
* kaj bi delal/a ali poskušal/a spremeniti, če bi skozi življenje hodil/a brez strahu?
* česa točno te je strah?
* kaj te vleče nazaj?
Najbolj uničujoč strah je tisti, ki te vleče nazaj in ti preprečuje, da bi živel zivljenje po svoje …zato NE zanikaj strah !
Ugotovi česa se bojiš in se odloči, da boš zaupal/a vase!
Obdaj se z ljudmi, ki te bodo na poti podpirali in ti pomagali pri pisanju tvoje ZAKLADNICE DOBRIH TRENUTKOV. 🙂
Objem in vse dobro
Mojca